Skip to content

Tag: Alibi

Balkanski noir ― najnovejši literarni trend?

Alibi na knjižnem sejmu v Frankfurtu

V okviru promocije antologije BalkaNoir, ki je izšla junija letos v grščini pri založbi Kastaniotis Editions, je Grški kulturni sklad na letošnjem največjem knjižnem sejmu na svetu organiziral okroglo mizo o balkanskem noirju.
Sodelovali smo Vassilis Danellis in Yannis Ragos, grška pisca in urednika antologije, romunski pisec in založnik Bogdan Hrib (založba Editura Tritonic), hrvaški pisec in založnik Ivan Sršen (založba Sandorf) in moja malenkost.
Zgodba o balkanskem noirju se je začela pred sedmimi leti, ko sta Bogdan in Yannis v Zürichu ob pivu razpravlja o nordijskem noirju in o tem, ali obstaja tudi balkanska različice žanra.
Ko smo leta 2015 zasnovali Alibi, se nisem zavedal obstoja balkanskega noirja (oziroma BalkaNoirja, kot sta ga poimenovala grška urednika), dokler me Vassilis leta 2016 na priporočilo neke literarne prevajalke, za katero se mi ne sanja, kako je izvedela zame, ni povabil, naj prispevam zgodbo za antologijo, ki jo je nameraval pripraviti.
Njegov cilj je bil povabiti po tri pisce iz vsake od balkanskih držav (Slovenija sicer na Balkan sodi zgolj z delom države, sicer pa se sem uvršča zaradi nekdanje skupne širše domovine), knjiga pa naj bi izšla s pomočjo turškega založnika, ki si je kasneje iz meni neznanega razloga premislil. Zato sta z Yannisom poiskala drugega (grškega) založnika, Kastaniotis Editions.
Takrat sem ga povabil, naj se udeleži druge izvebe Alibija.
Naslednje leto mi je po naključju v knjigarnici v Puli v roki pristala še ena zanimiva antologija. Zagreb Noir je za legendarno zbirko serije Noir založbe Akashic Books, ki danes šteje že več kot osemdeset knjig, uredil Ivan Sršen.
Potem se je na naših zaslonih znašla serija Sence nad Balkanom Dragana Bjelogrliča ― noir, ki temelji na nekaterih zgodovinskih dejstvih iz obdobja med prvo in drugo svetovno vojno.
Še kasneje sem naletel na neprofitno kulturno ustanovo Series Balkans, ki povezuje pisce, scenariste in režiserje iz regije ter organizira festivale. Pred kratkim pa sem na družbenih omrežjih spoznal Cala Smytha, pisca, ki predstavlja mešanico Joja Nesba in Mankella ter ustvarja izvrsten kos balkanskega noirja ― tako piše na naslovnici njegovega romana Balkanska pot. Cal je Valežan, ki živi in dela v Beogradu, na noge pa postavlja potujoči festival, s katerim želi vsako leto v drugem kraju predstavljati regionalne pisce. Imenoval se bo ― uganili ste ― Balkan Noir.
Med razpravo v Frankfurtu smo potrdili obstoj žanra in ranolikih pobud k povezovanju ustvarjalcev. Ivan je ugotovil, da sta kriminalno leposlovje in noir pomemben sestavni del družabne literature, Yannis, sourednik BalkaNoirja pa je navdušen nad željo piscev po eksperimentiranju in prebijanju meja žanra, s čimer se eksplicitno ločujemo od nordijskega ali ameriškega noirja, ki je utemeljen na določenih obrazcih žanra.
Balkanski noir je in, Alibi pa postaja pomemben del tega gibanja.

Okrogla miza BalkaNoir na grški stojnici knjižnega sejma Frankfurt 2018
Okrogla miza BalkaNoir na grški stojnici knjižnega sejma Frankfurt 2018
Renato Bratkovič, Bogdan Hrib, Ivan Sršen, Yannis Ragos in Vassilis Danellis
Renato Bratkovič, Bogdan Hrib, Ivan Sršen, Yannis Ragos in Vassilis Danellis
Vassilis Danellis, Yannis Ragos in Renato Bratkovič
Vassilis Danellis, Yannis Ragos in Renato Bratkovič

Obraz prihodnosti

Odgovarjal sem na vprašanja mlade novinarke iz Srednje šole Slovenska Bistrica. Intervju je bil narejen za rubriko Obrazi prihodnosti slovenskega dnevnega časopisa Dnevnik — čeprav srčno upam, da ima prihodnost vseeno malenkost lepši obraz od mojega! 🙂

Dnevnik - intervju
Dnevnik

Pogovor je objavljen tukaj.

Sloliwood!

Lani smo Slovensko Bistrico označili za filmsko mesto. Zabavni družbenokritični pohorski vestern Stekle lisice je bil večinoma posnet prav tukaj in v okolici — z veseljem sem si ga ogledal trikrat. Tudi naš kratki film je bil posnet v Bistrici …

Minus 1 je nastal po kratki zgodbi, ki sem jo na povabilo Vassilisa Danellisa napisal ekskluzivno za prihajajočo antologijo BalkaNoir (Kastaniotis Editions) kot eden treh piscev v tem žanru iz Slovenije.

V njej nastopa Jože, ki dela v kriznem telefonskem centru in nudi pomoč ljudem v stiski. Sam si to pomoč nekolikanj po svoje razlaga, … ampak ne bom izdajal vsebine, če si bo morda kdo želel film pogledati (o tem, kako, na koncu).

Igor Korošec
Igor Korošec (foto: Nino Verdnik)

Aprila lani sem spisal scenarij in potipal Igorja, če bo kaj v Sloveniji in če bi bil pripravljen zaigrati glavni lik. Scenarij ga je prepričal, v juliju pa se je tako ali tako nameraval udeležiti maminega rojstnega dneva. Na voljo smo imeli en dan. Oziroma eno noč.

Film sem predvidel v enem samem kadru, kar je pomenilo, da mora biti ekipa stoodstotno pripravljena in da bo za vsak spodrsljaj treba cel film posneti znova. Igor/Jože je bil ves čas v kadru, zato je to zanj pomenilo velik pritisk.

Prostor nam je odstopil bistriški RIC, Jožetova pisarna pa je v resničnem svetu točka VEM, kjer se običajno ne snemajo filmi, ampak ustanavljajo podjetja.

Priprava scene
Priprava scene (foto: Nino Verdnik)

Ekipa je bila kompletna ob devetih zvečer, ko je padla klapa in se je začelo garanje: vsaka napaka je pomenila snemanje od začetka, se spomnite? Film traja nekaj čez sedem minut, ponavljali pa smo sedemnajstkrat.

Akcija!
Akcija! (foto: Nino Verdnik)

Na srečo je sredi dela — odmor za oglase — Bar Grega (obisk obvezen) poskrbel, da smo za trenutek odložili delo in si napolnili baterije oziroma želodce.

Borut Brumec / Bar Grega
Borut Brumec / Bar Grega (foto: Nino Verdnik)

Ob treh zjutraj smo zaključili, montaža pa je bila končana septembra, saj smo premiero želeli izpeljati v času Alibija kot predfilm Nočnemu življenju Damjana Kozoleta.

Svojega najljubšega slovenskega režiserja sem povabil, da bi si skupaj z gostujočimi pisci in občinstvom ogledali oba filma, potem pa bi z njim opravil krajši pogovor. Damjan mi je malo prekrižal načrte, ko je izrazil željo, da bi si ogledali Minus 1 in pogovor opravili po projekciji, saj je komaj čakal, da gre domov domov. Izkazalo se je, da je prišel v Bistrico iz festivala v Portorožu samo na ogled našega filma in odgovorit na moja vprašanja, potem pa se je odpeljal domov. Počutil sem se iskreno počaščenega. Kakšen se mu je zdel Minus 1? Čestital nam je za duhovit in inventiven film.

Damjan Kozole na zaslišanju
Damjan Kozole na zaslišanju (foto: Nino Verdnik)

V začetku letošnjega leta smo Minus 1 vselili v spletni dom (http://minusena.eu) in ga poslali na številne festivale po svetu. Doslej se je uvrstil v polfinale na newyorškem $2 Film Festivalu, kanadski Redline International Film Festival pa ga je nagradil v kategoriji Najboljši napeti/triler kratki film. Napeto čakamo še na odločitve več kot 40 žirij.

$2 FIlm Festival
$2 FIlm Festival

 

Redline International Film Festival
Redline International Film Festival

Kdor bi si film rad ogledal, mi lahko prek obrazca na strani “Stik” pošlje svoj mejl, s katerim se prijavlja v YouTube, in z veseljem bom posredoval povezavo.

produkcija: ARTIZAN, FINAL FOCUS, KUD FOTO VIDEO KLUB SLOVENSKA BISTRICA
v glavnih vlogah: IGOR KOROŠEC, JANA JEGLIČ
direktor fotografije: MARKO ŠALAMUN
oblikovalec zvoka: TIM ŽIBRAT
scenski tehnik: JANEZ BREZIGAR
glasba: MARKO ORNIK
producent: JURIJ MOLIČNIK
scenarist & režiser: RENATO BRATKOVIČ

Igor Korošec, Janez Brezigar, Jana Jeglič, Marko Šalamun, Tim Žibrat, Jurij Moličnik, Renato Bratkovič  (foto: Nino Verdnik)
Igor Korošec, Janez Brezigar, Jana Jeglič, Marko Šalamun, Tim Žibrat, Jurij Moličnik, Renato Bratkovič

RIC Slovenska Bistrica (Minika Kirbiš Rojc, Danica Košir), Borut “Bar Grega” Brumec in Nataša Konec, Kino Bistrica (Matej Patljak), Nino Verdnik, Damjan Kozole, Vassilis Danellis in seveda zgoraj našteta ekipa — iskrena hvala!