Skip to content

Renato Bratkovič Posts

Obraz prihodnosti

Odgovarjal sem na vprašanja mlade novinarke iz Srednje šole Slovenska Bistrica. Intervju je bil narejen za rubriko Obrazi prihodnosti slovenskega dnevnega časopisa Dnevnik — čeprav srčno upam, da ima prihodnost vseeno malenkost lepši obraz od mojega! 🙂

Dnevnik - intervju
Dnevnik

Pogovor je objavljen tukaj.

“Mutna posla”

Jason Beech vrača udarec: na njegovem blogu “Messy Business — Books, Writing, Stuff” odgovarjam na vprašanja. Uvod v intervju je čisto poseben, pogovarjava se neposredno po izvedbi ropa … Hvala, Jason.

 

You Have the Right to Remain Silent … Renato Bratkovič

We’re doing fifty up a rain-slicked hill road in the Slovenian countryside. I came here to interview Renato Bratkovič, but the cheeky beggar has pulled me into his gold heist. The sun is out now, and it beats hard. The bus we use has no air conditioning and a hot breeze blows through the open windows. We slip and slide and ram the cop cars who chase us.

“This is an old-fashioned kind of robbery, don’t you think?” I say.

His other men scowl at me. If I’m not here to help then why don’t I jump out the window and down the cliff?

“I mean, internet crime is the safe way nowadays.”

Renato pulls a pipe and sticks it in his mouth. Out the side of his mouth he says, “How do you think I bought the bus?”

The driver rams a cop car which managed to get by our side and turns it dysfunctional.

He lights the pipe and puffs. “This is the way to do a real robbery, Beech. If we get away I’ll feel we’ve earned it.”

Intervju je v celoti objavljen tukaj.

City of Forts
City of Forts

Minus 1 (scenarij)

NOT. KLICNI CENTER — VEČER

Zatemnjen prostor, pisarna klicnega centra. Za računalnikom sedi MOŠKI, osvetljen s svetlobo monitorja, in brezizrazno bolšči proti nam.

MOŠKI
(izven)

Rad pomagam. Tak sem. Mehko srce imam. Ljudje mi zaupajo, odkrito povejo, kaj jih teži in jaz jim … Pomagam. Se pravi, sprejeti odločitev. Motiviram in navdihujem. To je moje poslanstvo, moj zakaj. Ponavadi so na pol poti — že odločitev, da pokličejo, je velik korak naprej. To ne pomeni, da ni poti nazaj, ampak omahljivca je treba … Mislim, če je že na robu, ne potrebuje veliko. Samo porivček s prstom. In težav je konec. Za vselej. Predstavljajte si, da zazvoni telefon.

V tistem zazvoni telefon. Moški počasi natika slušalke. Njegov izraz je nespremenjen.

(nadaljevanje)

Ta vsiljivi, živce parajoči zvok. Mogoče že desetič ta dan in bogve, koliko jih bo še. In če ne rešiš problema danes, lahko jutri spet pokličejo. Rečeš —

MOŠKI

KrizaFon, kako vam lahko pomagam?

Trenutek tišine, kamera se premakne — od tu naprej se mu počasi, a komaj opazno približujemo vse do konca filma.

Z druge strani zastoka nerazločen ženski glas.

MOŠKI

Jože pri telefonu, kako vam lahko pomagam?

(izven)

Nisem zares Jože, ampak če mi spodleti in kličoči ne sprejme pomoči …

Na drugi strani je tišina.

MOŠKI

Ste še tam, gospodična … Gospa?

ŽENSKA
(izven)

Ne morem več.

MOŠKI

Ampak zato ste poklicali in jaz sem tu zato, da pomagam.

ŽENSKA
(izven)

Nihče mi ne more pomagati.

MOŠKI

Ne sprejemajva prehitrih zaključkov, velja? Kaj vas muči?

ŽENSKA
(izven)

Enostavno ne morem … več.

MOŠKI

Česa?

ŽENSKA
(izven)

Nima smisla. Nobenega.

MOŠKI

Kaj vas muči? Vam je kdo umrl?

ŽENSKA
(izven)

Šel je … Spakiral in šel.

MOŠKI
(izven)

Bi rekel, ja … Po glasu sodeč je še predolgo vztrajal.

MOŠKI

Zapustil vas je fant, mož?

ŽENSKA
(izven)

Spakiral in šel. Kar tako. Po vseh teh letih.

MOŠKI
(izven)

Krasno, razgovorila se bo. Jaz bi verjetno odšel že pred leti.

ŽENSKA
(izven)

Skrbela sem zanj. Podpirala sem ga, ko je študiral. Podpirala sem ga, ko je bil brez službe … Zdaj, ko mu je končno uspelo, ko bi nama lahko šlo …

MOŠKI

In zakaj je šel?

ŽENSKA
(izven)

Klasika. Zaradi mlajše.

MOŠKI

In lepše?

ŽENSKA
(izven)

Prosim?

MOŠKI

Mislim, najbrž je privlačnejša od vas — če bi bilo vse tako super, verjetno ne bi spakiral in odšel?

ŽENSKA
(izven)

Kako ste lahko tako nesramni?

MOŠKI

Poglejte, kot ste sami rekli: klasika. Zapustili ste se, najbrž zaradi pretiranega posvečanja njemu, zredili ste se, zanemarili videz, vsak dan ene in iste cunje, da frizure ne omenjam–

ŽENSKA
(izven)

Zlobni ste. Saj ni vse v zunanjosti? Poklicala sem, ker sem mislila, da ste sočutni, da mi boste prisluhnili in …

MOŠKI

Pomagal? Ja … Ampak, saj vam pomagam, gospa — še vedno mi niste povedali imena?

ŽENSKA
(izven)

Nada.

MOŠKI

Hmmm. Precej ironično, se mi zdi.

ŽENSKA
(izven)

Ironično?

MOŠKI

Ja, za nekoga, ki nima upanja.

ŽENSKA
(izven)

Se vam zdi, da nimam upanja?

MOŠKI

Poglejte, Nada, saj ne upate, da se bo vrnil, kaj?

ŽENSKA
(izven)

Ja. Mislim, ne …

MOŠKI

Zato morava videti, česa se v dani situaciji oprimeva. Kako ste mislili to napraviti?

ŽENSKA
(izven)

Mislite samomor?

MOŠKI

Samomor mislim, ja. Nisva na vroči liniji, da bi se trudila, da bi špricalo na obeh straneh.

Tišina na drugi strani.

MOŠKI

Ste še tam? Prosim, da ne napravite kake neumnosti.

ŽENSKA
(izven)

Nisem …

MOŠKI

Kaj niste?

ŽENSKA
(izven)

Nisem se zredila. Za videz skrbim, kolikor se pri štiridesetih da. Ne morem pa tekmovati s petindvajsetletnico.

MOŠKI

Tako je — ne morete.

ŽENSKA
(izven)

Bila sem jezna, ko mi je povedal. Besna kot hudič! Ubila bi ga!

MOŠKI
(izven)

Odlično!

ŽENSKA
(izven)

In njo tudi!

MOŠKI
(izven)

Še boljše!

ŽENSKA
(izven)

In na koncu še sebe …

MOŠKI
(izven)

Ta enačba mi postaja všeč.

ŽENSKA
(izven)

Ampak … Sčasoma se je jeza polegla. Brezup pa je ostal. Nikoli nisem znala biti sama.

MOŠKI

In drugega niste našli?

ŽENSKA
(izven)

Ne, nisem niti iskala.

MOŠKI

Kako ste ju mislili ubiti? In sebe?

ŽENSKA
(izven)

Kupila sem si pištolo. Veliko.

MOŠKI

In jo še imate?

ŽENSKA
(izven)

Seveda, tukaj je.

MOŠKI
(izven)

Hecno, lahko jo vidim, kako mi jo skuša pokazati prek žice.

MOŠKI

Je napolnjena?

ŽENSKA
(izven)

En naboj je v njej.

MOŠKI

Aha, torej morava biti previdna.

ŽENSKA
(izven)

Kako to mislite, previdna?

MOŠKI

Samo en … Mislim, nabita je.

Trudi se, da zadrži smeh in da njegov glas tega ne bi izdajal.

MOŠKI

Vidite, Nada, smo v času brezupa. Ljudje smo, kako naj rečem … Virus. Vir vsega zla — trebimo rastline, redčimo gozdove, pobijamo živali in izkoriščamo druge ljudi, razumete? Točno tako, kot je vas izkoristil vaš partner. Šele ko nas ne bo več, ko bo izginil zadnji človek na svetu, si bo lahko Zemlja oddahnila in prišla k sebi. Ne glede na vse, kar smo ji naredili, narava vedno najde pot. In če hočeš, da bo svet enkrat lepši, moraš začeti pri sebi, razumete?

ŽENSKA
(izven)

Hočete reči, da moram najprej spremeniti sebe?

MOŠKI

Noooo … Recimo, da …

ŽENSKA
(izven)

Ali da moram najprej ubiti sebe?

MOŠKI
(izven)

Pizda, je brihtna.

Sledi tišina in nežen klik.

MOŠKI

Svet lahko izboljšamo z majhnimi koraki, Nada. Nihče ni premajhen ali prešibek, da bi lahko dal omembe vreden prispevek …

ŽENSKA
(izven)

Ja.

MOŠKI

Pomislite, koliko problemov lahko rešite hkrati, Nada … Edino, kar je treba, je …

Z druge strani se zasliši glasen pok. Nekaj topo pade. in potem tišina. Pomirjajoča tišina.

MOŠKI

Minus ena.

Slušalke tišči k ušesom in uživa v trenutku. Ustnice se mu razlezejo v nasmeh. Kamera se ustavi. Odloži slušalke. Čez nekaj trenutkov znova zazvoni.

MOŠKI
(izven)

Naslednji. Rad pomagam …

Natakne si slušalke.

ZATEMNITEV

Sloliwood!

Lani smo Slovensko Bistrico označili za filmsko mesto. Zabavni družbenokritični pohorski vestern Stekle lisice je bil večinoma posnet prav tukaj in v okolici — z veseljem sem si ga ogledal trikrat. Tudi naš kratki film je bil posnet v Bistrici …

Minus 1 je nastal po kratki zgodbi, ki sem jo na povabilo Vassilisa Danellisa napisal ekskluzivno za prihajajočo antologijo BalkaNoir (Kastaniotis Editions) kot eden treh piscev v tem žanru iz Slovenije.

V njej nastopa Jože, ki dela v kriznem telefonskem centru in nudi pomoč ljudem v stiski. Sam si to pomoč nekolikanj po svoje razlaga, … ampak ne bom izdajal vsebine, če si bo morda kdo želel film pogledati (o tem, kako, na koncu).

Igor Korošec
Igor Korošec (foto: Nino Verdnik)

Aprila lani sem spisal scenarij in potipal Igorja, če bo kaj v Sloveniji in če bi bil pripravljen zaigrati glavni lik. Scenarij ga je prepričal, v juliju pa se je tako ali tako nameraval udeležiti maminega rojstnega dneva. Na voljo smo imeli en dan. Oziroma eno noč.

Film sem predvidel v enem samem kadru, kar je pomenilo, da mora biti ekipa stoodstotno pripravljena in da bo za vsak spodrsljaj treba cel film posneti znova. Igor/Jože je bil ves čas v kadru, zato je to zanj pomenilo velik pritisk.

Prostor nam je odstopil bistriški RIC, Jožetova pisarna pa je v resničnem svetu točka VEM, kjer se običajno ne snemajo filmi, ampak ustanavljajo podjetja.

Priprava scene
Priprava scene (foto: Nino Verdnik)

Ekipa je bila kompletna ob devetih zvečer, ko je padla klapa in se je začelo garanje: vsaka napaka je pomenila snemanje od začetka, se spomnite? Film traja nekaj čez sedem minut, ponavljali pa smo sedemnajstkrat.

Akcija!
Akcija! (foto: Nino Verdnik)

Na srečo je sredi dela — odmor za oglase — Bar Grega (obisk obvezen) poskrbel, da smo za trenutek odložili delo in si napolnili baterije oziroma želodce.

Borut Brumec / Bar Grega
Borut Brumec / Bar Grega (foto: Nino Verdnik)

Ob treh zjutraj smo zaključili, montaža pa je bila končana septembra, saj smo premiero želeli izpeljati v času Alibija kot predfilm Nočnemu življenju Damjana Kozoleta.

Svojega najljubšega slovenskega režiserja sem povabil, da bi si skupaj z gostujočimi pisci in občinstvom ogledali oba filma, potem pa bi z njim opravil krajši pogovor. Damjan mi je malo prekrižal načrte, ko je izrazil željo, da bi si ogledali Minus 1 in pogovor opravili po projekciji, saj je komaj čakal, da gre domov domov. Izkazalo se je, da je prišel v Bistrico iz festivala v Portorožu samo na ogled našega filma in odgovorit na moja vprašanja, potem pa se je odpeljal domov. Počutil sem se iskreno počaščenega. Kakšen se mu je zdel Minus 1? Čestital nam je za duhovit in inventiven film.

Damjan Kozole na zaslišanju
Damjan Kozole na zaslišanju (foto: Nino Verdnik)

V začetku letošnjega leta smo Minus 1 vselili v spletni dom (http://minusena.eu) in ga poslali na številne festivale po svetu. Doslej se je uvrstil v polfinale na newyorškem $2 Film Festivalu, kanadski Redline International Film Festival pa ga je nagradil v kategoriji Najboljši napeti/triler kratki film. Napeto čakamo še na odločitve več kot 40 žirij.

$2 FIlm Festival
$2 FIlm Festival

 

Redline International Film Festival
Redline International Film Festival

Kdor bi si film rad ogledal, mi lahko prek obrazca na strani “Stik” pošlje svoj mejl, s katerim se prijavlja v YouTube, in z veseljem bom posredoval povezavo.

produkcija: ARTIZAN, FINAL FOCUS, KUD FOTO VIDEO KLUB SLOVENSKA BISTRICA
v glavnih vlogah: IGOR KOROŠEC, JANA JEGLIČ
direktor fotografije: MARKO ŠALAMUN
oblikovalec zvoka: TIM ŽIBRAT
scenski tehnik: JANEZ BREZIGAR
glasba: MARKO ORNIK
producent: JURIJ MOLIČNIK
scenarist & režiser: RENATO BRATKOVIČ

Igor Korošec, Janez Brezigar, Jana Jeglič, Marko Šalamun, Tim Žibrat, Jurij Moličnik, Renato Bratkovič  (foto: Nino Verdnik)
Igor Korošec, Janez Brezigar, Jana Jeglič, Marko Šalamun, Tim Žibrat, Jurij Moličnik, Renato Bratkovič

RIC Slovenska Bistrica (Minika Kirbiš Rojc, Danica Košir), Borut “Bar Grega” Brumec in Nataša Konec, Kino Bistrica (Matej Patljak), Nino Verdnik, Damjan Kozole, Vassilis Danellis in seveda zgoraj našteta ekipa — iskrena hvala!

Pogovor z Jasonom Beechem

Na Radikalnews se pogovarjam z Jasonom Beechem, avtorjem zbirk kratkih zgodb Bullets, Teeth & Fists in Bullets, Teeth & Fists 2 ter romanov Moorlands in City of Forts.

Jason Beech

Pozdravljen, Jason, povej nam kaj malega o sebi.
Odraščal sem v Sheffieldu v Angliji, v Združene države pa sem odšel z diplomo iz zgodovine, ki jo goreče uporabljam kot nogometni trener. V svojih dvajsetih sem napisal roman, ki je za v smeti, in drugega, ki sem ga objavil – ki ga obožujem -, a ga ne bi smel objaviti, in vse drugo, kar je zunaj in na kar sem ponosen.

Več na Radikalnews.